Netopirji

Netopirji so edini aktivno leteči sesalci. So toplokrvni, kotijo žive mladiče, ki sesajo materino mleko in so pokriti s dlako. Živijo relativno dolgo, to je od nekaj let pa celo do nekaj desetletij, na leto pa imajo samo po enega mladiča. Netopirji so ena najbolj ogroženih živalskih skupin pri nas. V Sloveniji je sedaj znanih 28 vrst netopirjev, kar je ena tretjina pri nas prosto živečih vrst sesalcev. Netopirji so se kot red izoblikovali že pred 50 milijoni let, posebnosti, ki jih najbolj ločijo od drugih sesalcev pa so sposobnost letenja in orientacija s pomočjo ultrazvoka.

Vsi evropski netopirji potrebujejo zavetišča (prebivališča), ki jih ščitijo pred vremenskimi vplivi, plenilci ali drugimi motnjami. Netopirji ne gradijo svojih gnezd tako kot ptiči in mali sesalci (npr. miši), ampak izkoriščajo za prebivališča primerna mesta, ki jih nudi okolje in to so pogosto jame. Nekatere vrste uporabljajo jame čez celo leto, druge pa le v posameznih delih leta. Netopirji izbirajo predvsem take predele jam, ki imajo stalne pogoje in ni velikih nihanj temperature, zračne vlage in svetlobe.

Značilnost vseh naših netopirjev je pravo zimsko spanje, hibernacija. To pomeni, da se jim pozimi zniža telesna temperatura le na nekaj stopinj nad temperaturo okolice, pri čimer se upočasni presnova živali. Zato netopirji porabijo manj energije za vzdrževanje življenskih procesov in s tem je verjetnost preživetja zime večja. Zalogo energije imajo shranjeno kot posebno rjavo maščevje, ki si ga naberejo jeseni. Vsako prebujanje iz hibernacije ima za posledico dvig telesne temperature, za kar se potroši toliko energije, kot bi ga zadostovalo za polnih deset dni mirovanja. Netopirje lahko vznemiri cela vrsta človekovih aktivnosti, zato se moramo takim dejavnostim izogibati.

Jame lahko netopirjem služijo kot paritveno območje in tako lahko jeseni na stenah opazimo pare netopirjev. Nekatere vrste netopirjev pa uporabljajo jame tudi za prebivališča porodniških kolonij (skupine nosečih oz. doječih samic), ki se oblikujejo v času od maja do avgusta. Večinoma takrat izbirajo toplejše predele jam.

Varstvo netopirjev

Zato so v Evropi sprejeli EuroBats Agreement, s katerim so določeni načini varovanja netopirjev. V Sloveniji so netopirji zakonsko zaščiteni z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Uradni list RS, št. 57/93). Seveda vsi ti zakoni ne pomenijo nič, če se njihovih zahtev ne upošteva, za kar pa lahko poskrbimo samo mi sami. Tukaj je nekaj napotkov jamarjem, da ne bi po nepotrebnem delali škode netopirjem.

Nadaljnje informacije

Na medmrežju obstaja kar nekaj zanimivih strani o netopirjih in večina naslovov je zbrana na http://batbox.org. Na http://www.bats.org.uk so dobro predstavljene bistvene posebnosti netopirjev skupaj z opisi vseh vrst britanskih netopirjev.

Primož Presetnik (primoz.presetnik@s5.net)