Opremljanje jam brez vponk
Rafko Urankar, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana
fotografije Primož Jakopin, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana

Pred časom smo pri nakupovanju opreme za društvo naleteli na nekaj zanimivih izdelkov podjetja Raumer [1], ki so pritegnila pozornost tako zaradi materiala (inox) kot tudi zaradi nekaterih svežih idej in novih možnosti opremljanja jam.

Pobliže smo si ogledali uho, ki ga lahko dobite z vijakom (art. 191) ali brez (art. 189). Gre za izdelek, ki je narejen iz ukrivljene in zvarjene inox palice premera 8mm. V vseh smereh ga lahko obrememnimo s silo 22kN in je zato primerno tudi za pritrjevanje v strop. Zanimivo pa je predvsem zato, ker lahko s pomočjo tega ušesa opremljamo jame brez uporabe vponk [2]. Tako odpade (sicer močan) člen v verigi, ki pomeni potencialno nevarnost ob poškodbi, vendar se takoj pojavi vprašanje vpliva na vrv, ker je premer nosilnega dela ušesa za petino manjši kot pri vponki. Ta problem ni nov, saj se je podobno vprašanje pojavljalo že pred leti, ko so na trg prišle ovalne matične sponke (maillon rapide), ki so večkrat nadomeščala vponke (zlasti ekspedicije). Problem se je reševal s t.i. "srčki", ki naj bi povečevali premer mesta okoli katerega se ovija zanka, vendar pa so se radi izmikali vrvi, hkrati pa ob morebitnem padcu zaradi velikih dinamičnih sil in močne deformacije ne bi predstavljali izboljšanja pritrdišča (Planina 1989, 35).

Priporočljivo razmerje med "premerom predmeta" (npr. premera preseka sponke) in premerom vrvi je med 1,5 in 2 (Planina 1984, 53 - tabela A), česar pa ne dosegamo niti z vponkami. Ob uporabi omenjenega ušesa (presek=8mm) in vrvi premera 9mm dosežemo razmerje 0,88 (pri 10mm = 0,8), kar je podobno kot pri vponki (cca 1), faktor trdnosti pa se v primerjavi z vponko zmanjša za približno 0,03 (krivulja ni linearna).

Kateri vozel uporabiti?

Kot smo videli, presek ušes ni problematičen, poleg tega je v njih zadosti prostora še za morebitne dodatne vrvi ali vponke. Imajo pa v primerjavi z vponkami to slabo lastnost, da jih ni moč odpreti in v njih vstaviti zanko vozla. Zato bom predstavil nekaj načinov pritrjevanja vrvi v ušesa, med njimi tudi tiste, ki so narisani v Raumerjevem katalogu za leto 2000 na 7. strani.

Če smo brezno šele začeli opremljati ne bo večjih težav; v rokah imamo konec vrvi in v uho bo najlaže vplesti osmico (sliki 1 in 2). Prav tako ne bo večjega problema, če naredimo pritrdišče z dvema ušesoma - Raumer predlaga najlonski vozel; drugo zanko dobimo z vpletanjem (slike 3-6). Pri uporabi tega vozla bi predlagal še dodaten varovalni vozel (slika 7).

Problem se pojavi pri vmesnih pritrdiščih, ki jih navadno opremljamo z osmico, katere zanko preprosto vpnemo v vponko. Tega pri ušesu ne moremo storiti, kljub temu pa jo še zmeraj lahko uporabimo tako, da pred spustom nanizamo ušesa na vrv (slika 8) in jih po potrebi vpletamo v vozle (slike 9-11).

Naslednja varianta je vozel, ki je narisan v Raumerjevem katalogu, gre pa zopet za izpeljanko najlonskega vozla, ki mu prosti konec (v našem primeru zanko) vpletemo ob vrvi, ki se spušča (slike 12-19). Tako ob vozlu dobimo zankico, ki jo lahko uporabimo za varovanje pri prepenjanju. Pri tem vozlu ni potrebno nizanje ušes in s tem odpade predhodna priprava vrvi.

Podobno je tudi pri osmici, mimo katere v jamarstvu ne moremo. Tokrat imam v mislih osmico z dvojno zanko, ki ji med izdelavo na zanko nataknemo uho, ki ga potem skupaj z vozlom pritrdimo na steno (slike 20-24).

Zaključek

Zmeraj nas najbolj skrbi varnost. Testi so pokazali, da nekoliko manjši presek ušesa v primerjavi z vponko ne vpliva bistveno na trdnost pritrdišča, zato lahko pri opremljanju uporabimo katerikoli zgoraj opisani vozel. Vendar vseeno predlagam uporabo osmice z dvojno zanko iz več razlogov:

1. Kar se tiče samorazvezovanja vozlov, je osmica veliko boljša od najlonskega vozla in njegovih izpeljank.
2. V ušesu imamo dve zanki, kar prepolovi sile in s tem tudi deformacijo vrvi zaradi manjšega preseka ušesa.
3. Osmica z dvojno zanko je tudi prečno izredno trden vozel (Planina 1989, 39); med zgornjimi zagotovo najtrdnejši.

Viri:

• PLANINA T. 1984, Vozli, primerni za jamarstvo, v: Naše jame 26, str. 53-58.
• PLANINA T. 1989, Trdnost vozlov za jamarstvo, v: Naše jame 31, str. 35-40.
• Katalog podjetja RAUMER za leto 2002.